Zadnja posodobitev avgust 9th, 2023 4:03 pop
Tisti, ki se ukvarjajo z rekreativnim futsalom in mini nogometom v Sloveniji so zelo verjetno slišali za ime Hajrudina Rizvića bolje znanega kot Hajro. Zelo uspešnega poslovneža, ki je lastnik znanega podjetje Šipca steklarstvo. Je obenem tudi velik vlagatelj v amaterski mini nogomet. Nekaj časa je bil tudi eden izmed redkih sponzorjev NK Olimpija.
In kaj je namen današnjega pisanja? Pod to rubriko ˝zgodbe, ki jih piše nogomet˝ bomo opisovali ljudi, ki jih je nogomet nekako zaznamoval in, ki imajo zelo zanimivo zgodbo predvsem pa pomembno sporočilo ljudem in mladim nogometašem.
Zgodba o Hajrotu je zgodba o uspehu. Človek, ki je kariero uspešnega nogometaša moral prekiniti zaradi težkih družinskih problemov. Človek, ki je kljub veliki ljubezni, ki jo je čutil do nogometa je v njem prevladal razum in predvsem pa ljubezen do družine.
Na začetku je še nekako zmogel delo pri zasebniku Iso steklarstvo kombinirati delo z nogometom. Vendar zaradi težkih delovnih pogojev predvsem pa zahtev delodajalca ni zmogel več trenirati in slediti svojim sanjam. Nekaj časa je rekreativno igral za ND Ilirijo in malo nogometne ekipe. Vendar je tudi to opustil, ko so ga zaradi izčrpanosti načele poškodbe.
Med tem časom je postal podjetnik, ki mu je zaradi njegove velike življenjske energije in predvsem poštenosti tudi uspelo postati zelo uspešen. Kljub temu je ljubezen, do nogometa ostala. Začel je najprej se s svojo ekipo bivših soigralcev in prijateljev igrati v ljubljanskih amaterskih ligah malega nogometa. Kaj kmalu so postali tudi najboljši. Sedaj je tudi ustanovil športno društvo Šipca-KMN Olimpija, katerega člani so mnogi znani bivši nogometaši kot so Ačimović, Cimirotić, Raković, Kujović. Lazić in ostali. Za njegovo ekipo je pred kratkim igral celo legenda srbskega nogometa Dejan Stanković.
Kljub temu, da se zaveda da denar, ki ga vlaga v nogomet nima nobenega finančnega učinka vseeno vrača nogometu nekaj, kar mu je dal. Voljo do dela predvsem pa mu je pokazal, da se le s trdim delom pride do uspeha. Z njem smo opravili tudi intervju, ker bi želeli, da mladi nogometaši in njihovi starši vidijo, da tudi če ti v nogometu ne uspe uresničiti sanj v življenju obstaja tudi druga pot, ki vodi do uspeha.
1. S KATERIMI BIVŠIMI NOGOMETAŠI SI ODRAŠČAL V TVOJEM NASELJU?
Znana nogometaša sta bila Sebastijan Cimirotić in Ermin Raković, malo starejši Aleš Čeh. Poleg tega pa še s kopico igralcev, kateri so odnehali ali pa z igralci malega nogometa, kateri je takrat bil zelo popularen. Tako, da sem ob nogometu odraščal skoraj že ob prvih korakih. Pa ne zaradi tega, da bi me moji starši usmerili v ta šport, preprosto smo bili skoraj cele dneve na igrišču in igrali nogomet.
2. KAJ JE TEBE PRETEGNILO, DA SI ZAČEL TRENIRATI NOGOMET?
Družba na Taboru. Takrat je Sebastijan Cimirotić že treniral pri NK Slovanu. Nekega dne me je pregovoril in sem odšel z njim skupaj na trening na Slovan-a, star sem bil 9 let. Tam se nam je kasneje pridružil še Ermin Raković. Potem pa so se nam pridružili še ostali fantje iz našega naselja in šole ( Urban Kavčič, Marko Čubrilo, Jasmin Tešanić, Goran Benović,…). Se pravi, da me je nagovoril naš popularni CIME!
3. KATERI NOGOMETAŠI S KATERIMI SI TRENIRAL SO USPELI V NOGOMETU?
Na Slovanu so to bili Cimirotić, Raković, Knavs, Sivko in Miškić. Kasneje, ko sem igral za ND Ilirijo pa Ačimović, Kujović, Agić, Džukić in Škof.
4. ZA KATERE KLUBE SI VSE NASTOPAL?
NK Slovan, ND Ilirija, NK Ljubljana, NK Studio D, NK Dob, KMN Zagorje in KMN Ig.
5. KATERI TRENERJI SO NATE PUSTILI NAJVEČJI VTIS?
Predvsem Ilija Ubavić. Bivši oficir JNA, ki je treniral mnoge uspešne nogometaše in repezentante. Omenil bi še Filipa Mendeša, Niko Dobrijevića in Mahmuta Kapidžića.
6. DO KATEREGA LETA SI REDNO TRENIRAL NOGOMETA?
Do 19. Leta. Bil sem za mladega igralca uspešen. Bil sem ljubljanski repezentant v vseh kategorijah do U14. Nato pa še v mladinskih selekcijah tudi repezentant Slovenije.
7. ZAKAJ SI VBISTVU PUSTIL NOGOMET?
Predvsem zaradi slabih razmer za mlade nogometaš v Sloveniji in zaradi lažnih obljub mladinskega trenerja Ilije Ubavića, ki mi je obljubljal igranje v prvoligaških ekipah. Največ pa zaradi težke ekonomske situacije v družini, ko sem bil prisiljen delati fizično delo.
8. KAKŠNE SO BILE TVOJE PRVE DELOVNE IZKUŠNJE?
Med tem, ko so moji bivši soigralci začeli podpisovati prve prvoligaške pogodbe, sem jaz moral začeti trdo delati. Ni mi bilo lahko. Vendarle sem vedno sanjal, da bom postal profesionalni nogometaš. Še vedno sem pa igral na ND Iliriji, ki je takrat igrala v tretji ligi. Vendar sem pustil vse skupaj. Nogomet sem toliko zasovražil, da ga nisem mogel niti gledati po TV-ju. Nato sem se posvetil delu. Po nekaj letih me moj bivši selektor v mladinskih kategorijah pokliče spet nazaj na ND Ilirijo. Eno sezono sem še igral vendar sem se odločil, da grem v samostojno podjetništvo in za vedno pustim veliki nogomet.
9. KATERI NOGOMETAŠI, KI SO BILI TVOJI SOIGRALCI SO NA TEBE NAREDILI NAJBOLJŠI VTIS?
SELVAD KUJOVIĆ – Tudi, ko je uspešno igral za Olimpijo je ostal vedno isti človek. Rekel bi človek z obrazom. Eden od mojih redkih pravih prijateljev. Moj ˝jaran˝. ERMIN RAKOVIĆ – Zato, ker je bil vedno nekaj posebnega, sam svoj. Z eno besedo-uživač SEBASTIJAN CIMIROTIĆ – Ker je bil vedno isti. Ko je imel veliko je tudi dajal drugim veliko. Posebnež v vsakem primeru. AMIR AGIĆ – Ker ima vse najboljše človeške lasnosti (pošten,pameten,skromen…). ˝aga paša˝.
10. TI JE KDAJ BILO ŽAL ZA TVOJO ODLOČITEV. SI IMEL OSEBNE TEŽAVE, KO SI IZBRAL DRUGAČNO POT?
V življenju mi ni bilo nikoli žal za moje postopke. Že v najstniških letih sem moral delati in to me je utrdilo. Pri 19 letih sem bil že vodja 7. delavcem in namestnik šefa. Nisem imel kakšnih težav, le obrnil sem nov list v življenju.
11. TVOJA MALONOGOMETNA EKIPA JE ZELO ZNANA PO CELI SLOVENIJI. OPAZITI JE TUDI VELIKO BIVŠIH NOGOMETAŠEV V TVOJI EKIPI. SE RADI ODZOVEJO NA TVOJE POVABILO?
Vsi moji bivši soigralci iz mladih let, se odzovejo z največjim veseljem. Leta 2011, ko sem postal veteran sem prišel na idejo, da združim svoje soigralce iz mladosti in mi je uspelo. Super je, ker se družimo večkrat na teden. Ni lepšega, kot v srednjih letih odigrati ˝hakl˝ s svojimi soigralci predvsem pa prijatelji. Smo prava klapa!
12. IMAŠ ŽELJO POSTATI GLAVNI SPONZOR ALI PREDSEDNIK KAKŠNEA NOGOMETNEGA KLUBA?
Za enkrat ne. V preteklosti so me vabili v nekaj ljubljanskih klubov. Ampak sem vedno odgovoril negativno. Mogoče če bi me kdo povabil in bi imel podobno razmišljanje kot jaz. Samo težko verjamem, da bi dejansko to nekako šlo, ker se finančno ne izplača. Svoje prihranke ali zaslužke vložiti v neke zgodbe, kjer ni podpore s strani odgovornih in lokalne skupnosti nima smisla. Bi pa z veseljem pomagal Olimpiji, da postane klub kot mora biti, ampak nisem toliko finančno zmožen, mogoče v drugem življenju.
13. TUDI TVOJ SIN ADRIANO TRENIRA NOGOMET. GOVORI SE, DA JE ZELO TALENTIRAN. KAJ MU BOŠ POIZKUŠAL VCEPITI IZ SVOJE BOGATE ŽIVLJENSKE IZKUŠNJE?
Adriano je moj borec že od rojstva. Talentiran je ali ni o tem ne bom govoril, rojen je konec leta 2006 pa zelo odstopa v svoji generaciji to nekaj lahko trenutno pove, kaj bo pa ne vemo. Želim mu samo najbolje. Želim si, da pridno trenira, ima voljo, dobi veliko mero samozavesti, upornosti, timsko delo, ker to je pomembno kasneje v življenju. Šolo je treba končati, ob tem ga bom tudi malo izučil poklica, ker nikoli ne veš, ker noge lahko igrajo do nekega leta, steklarske roke pa lahko režejo steklo tudi ko si v pokoju! Če pa bo hotel igrati klavir mu ga bom kupil in plačal najboljšega učitelja za klavir. Naj postane pošten, dober in korekten človek, vsaj mislim da sem taksen tudi sam. Vedno mu bom stal ob strani kot celi moji družini, ker to je moje največje bogastvo!
14. KAKŠEN JE TVOJ ŽIVLJENSKI MOTO.?
Postavi si življenjski cilj in ga vsak dan sledi. Ko prideš do cilja si isti dan zadaj novi cilj!
 |
